Spomnim se, ko sem bila majhna in smo dobili našo prvo televizijo. Televizorji so takrat seveda že obstajali, ampak mi si ga nikoli nismo privoščili. Ko smo se preselili V novo stanovanje, smo si tako privoščili tudi novi televizor. Televizorji so takrat bili kar precej dragi in niso točno vedeli, kako si ga bomo lahko privoščili. Moj oče je zelo dolgo časa prehranjeval denar in prihranil dovolj, da smo si ga lahko privoščili.
Ko smo dobili ta televizor in ga postavili doma. Na omaro je bilo to nekaj res zanimivega. Če pomislim, danes imamo res veliko televizijo in zelo mi je zanimivo, da danes ni tak problem priti do televizije. Televizorji včasih so bili kot nek luksuz.
Včasih smo imeli televizor na razne antene in tako sem lahko gledal samo 2 do 3 programe. Danes pa je vse drugače in imaš lahko po tudi dvesto različnih programov in gledaš kar ti paše. Seveda po tistem prvem televizorju smo kar hitro nabavili, potem še novega, ki je pa že imel več programov in podobno. S pomočjo televizorja sem se jaz tudi naučila govoriti angleško. Takrat sem imela priložnost gledati tudi angleške programe, ki so mi bili dosti bolj zanimivi kot po slovenski. Ker takrat še angleški programi niso imeli podnapisov sem se morala znajti sama. Tako sem se lepo naučila angleščino, saj sem bila prisiljena poslušati in razumeti. Ker so mi bili tisti programi zelo všeč in me je res zanimalo, kaj se dogaja sem se tako naučila. Ko sem potem prišla v šolo, nisem imela nobenih problemov angleščine.
Se pravi za mene je televizor bil tisti, ki me je marsikaj naučil. Televizorji so zelo priročna zadeva tudi za otroke, a moramo paziti, da otrokom ne predstavimo televizije prehitro. Seveda od televizije lahko postaneš tudi odvisen, še posebej, če si otrok. Res je pomembno, da se počaka, da otrok malce zraste in potem mu predstaviš razne risanke, preko katerih se lahko marsikaj nauči.