Posted on Apartma Bovec

Bivanje v apartma Bovec je vedno prijetno

Podaljšan vikend je bil pred vrati. V četrtek je bil na koledarju državni praznik, v petek sem vzel dopust, sobota in nedelja pa v mojem podjetju tako nista delovni. Tako so bili pred mano štirje dni potepanja. Odločili smo se, da bomo zbežali nekam kjer je bol hladno kot pri nas.

Že dober mesec smo imeli vsak dan preko trideset stopinj, dežja pa ni bilo od nikoder. Kratek dopust je prišel prav tudi zato, da sem preizkusil nov motor. Končne destinacije nismo imeli izbrane, začrtana je bila samo pot, ki se je začela od doma, peljala naprej proti soški dolini, čez prelaz in nato spet domov. Prenočitve nismo rezervirali vnaprej, ker smo se odločili, da bomo sproti prespali kjer nam bo všeč.

Bivanje v apartma Bovec je vedno prijetno

Kot vedno, ko smo v teh krajih, nama apartma Bovec nudi streho nad glavo. Tam sva bila že večkrat, nastanitev je kvalitetna in ni predraga. Prvi dan smo kar po italijanski strani prispeli do prve nočitve v apartma Bovec. Med vožnjo smo uživali v prečudoviti pokrajini. Prometa na cesti skorajda ni bilo, ker se večina ljudi odloči za vožnjo po avtocesti. Na lokalni cesti so večinoma motoristi in pa tu in tam kak avtomobil. Večinoma gre za domačine, ki hodijo ali pa se vračajo iz svojih opravkov. Na obeh mejnih prehodih ni bilo nobene posebne gneče, tako je bila pot res tekoča brez nobenega ustavljala.

Barva reke Soče me vedno znova in znova preseneti. Na krožnem križišču smo zavili k vodi, da smo se malo osvežili po naporni vožnji vročini, saj smo bili oblečeni v motoristična oblačila. Od tam do apartma Bovec smo imeli še kar nekaj vožnje, tako sta bila počitek in osvežitev prav dobrodošla. Kar pozabili smo na čas. Komaj, ko je sonce zašlo za visokimi hribi, smo se spomnili, da moramo nadaljevati pot, saj smo mogli prevzeti ključe za apartma Bovec. 

Do recepcije smo prispeli pravočasno, tako da smo se lahko potem odpravili v bližnjo restavracijo na večerjo. Na recepciji apartma Bovec smo dobili še potrebne kontakte za rezervacijo naslednjega prenočišča na drugi strani prelaza.…

Posted on Bovec

Ko imaš vsega dovolj in se enostavno odpelješ v Bovec

V kakšnih časih živimo, se sprašujem že nekaj časa, od kar traja korona. Sam sem že pošteno utrujen, brez volje in ker sam sebe najbolj poznam, sem napolnil moj nahrbtnik in se odpeljal v Bovec, kjer sem preživel prekrasni dan. Vedel sem, da bo sonce, to pa je tudi vse kar sem potreboval vedeti. 

Niti toliko me ni zanimalo, kam bi lahko šel, samo vedel sem, da potrebujem Bovec, da se nahodim, da gre vse to negativno iz mene, kajti moje telo je bilo kot cunja, začelo me je boleti v prsih in to je bil zame alarm. Takrat nisem več razmišljal o koroni, razmišljal sem o svojem psihičnem stanju, kaj mi bo, če se bom čuval, če pa me bo psihično uničilo. Moral sem v Bovec, v hribe, videti in slišati vodo.

Ko sem se pripeljal v Bovec, sem stopil iz avta in se prvo nadihal svežega zraka. Kar nekaj časa sem stal na mestu in dihal, da sem se umiril, da sem začutil to naravo, ta svež zrak, slišal kako teče reka. Potem pa sem se usedel pri vodi in naredil plane. Šele takrat sem si vzel čas, da sem začel gledati, kam bi lahko šel. Kar nekaj je bilo poti in izbral sem najdaljšo, kajti imel sem čas, nikakor se mi ni mudilo, moj cilj je bil, da moram biti ob temi pri avtu. Čez dan sem prav čutil, kako me tesnoba zapušča, kako so se mi pljuča sprostila, Bovec je res lep in vsa ta lepota nobenega ne pusti malodušnega. Ko sem se vrnil k avtu, sem si želel še ostati in v nekaj minutah sem se odločil, da bom prespal. 

Najti prenočišče ni bilo težko, tako sem šel spat v apartma in drugo jutro je bilo zame božansko, ker je bil ves Bovec osvetljen z jutranjim soncem, jaz pa sem imel še en dan za nov pohod. 

 …