Vsakodnevna utrujenost me je ločila od družine
Prišla sem v obdobje, ko me je napadla vsakodnevna utrujenost, zjutraj sem se še nekako prebudila in imela energijo, ko pa je ura bila ena popoldne pa je moje telo postalo vedno bolj težko, težko mi je bilo dvigovati roke, noge, ni se mi ljubilo niti pogovarjati, kaj šele smejati. Ko sem prišla domov, sem se lahko samo ulegla in ko top zaspala za cele dve ure, utrujenost je bila tako huda, da sem videla, da tako ne bo šlo naprej.
Moji otroci niso imeli nič od mene, neprestano sem počivala, imela grde misli in bila slabe volje. Na kar mi je moj mož, ko me je imel že dosti, rekel, da mogoče ni problem utrujenost, ampak depresija. Ko sem jaz to slišala, sem bila tako jezna nanj, da je tako mislil, da se kar nekaj dni nisem pogovarjala z njim in živela enako naprej. Potem pa so me otroci samo še opazovali in pustili čisto pri miru, ta pogled otrok pa me je streznil. Prav prizadelo me je v srce in spregledala sem kaj počnem, takrat sem si rekla, da začenjam z nova. V lekarni sem si kupila vse možne vitamine, minerale, dodatke, da bi premagala utrujenost, vendar je ostajala. Kasneje sem sprejela moževo razmišljanje in začela uživati stvari proti depresiji. Vse je ostalo enako, moja utrujenost se je nadaljevala.
Čez nekaj časa, pa sem začela ugotavljati, da se počutim boljše, da sem začela razmišljati o planih, ni se mi bilo težko ukvarjati z otroki. Postala sem srečna, utrujenost je bila še prisotna, vendar z nasmehom na obrazu, tako sem se začela ukvarjati še z fitnesom. Potrebovala sem 4 mesece, da sem postala drugačna, danes ko se tega spominjam dobim solzne oči, kakšna mama sem bila, saj je utrujenost bila samo izgovor, verjetno pa sem z veliko hitrostjo resnično drvela v depresijo in se pravi čas rešila. Ne ignorirajte, če vas napade utrujenost na dolgi rok, ker je lahko še kako nevarna.
…