Kaj pomislite, ko pomislite na vaše želje, vaše sanje, hobije?
Ste mogoče pozabili na vse to, ker so vaši dnevi polni zasedeni z raznimi obveznostmi, kot so služba, delo doma, otroci …..
Ne bi smeli pozabiti nase, nikoli, vedno bi si morali vzeti čas. Prepogosto je slišati stavek:
Še malo, pa bo prišel čas tudi zame!
Tega stavka ne bi smelo biti, enostavno bi si morali vedno vzeti čas zase, ker tako bi bili tudi srečnejši, bolj motivirani. Tega se zaveda veliko ljudi, a prav nič glede tega ne naredi. Tudi sam sem bil takšne, vedno sem govoril, še to in ono, potem pa bo čas zame. Tako sem en dan spoznal, ko je zbolel moj dobri prijatelj, da ni več časa, da bom čakal. Takrat sem začel živeti na polno. Še danes se spomnim, ko sem si doma skuhal kavo, to ni bila ista kava, kot sem jo pil vsak dan, to je bila kava preloma.
Usedel sem se zunaj na teraso in premišljeval, kako živim. Prav nič nisem čutil veselja, ko sem premišljeval, kako potekajo moji dnevi, vse se je vrtelo okoli denarja. Moram sem to spremeniti. Hotel sem spremeniti svoje enolične dneve. Da ne bodo več takšni.
Potem je sledilo vprašanje: S čim pa bi se jaz rad ukvarjal?
Ugotovil sem, da bi rad igral košarko. Tako se je vse skupaj začelo. Povprašal sem okoli, ali v našem mestu igrajo košarko tudi odrasli. Povedali so mi za ekipo in tako sem stopil v kontakt z njimi. Sedaj igram košarko 3-krat na teden in sem drug človek. Moje delo poteka enako, le zase si vzamem čas.