Varstvo otrok ni več le rešitev, postalo je del našega vsakdana.
Ko sva z možem prvič postala starša, si nisva predstavljala, koliko izzivov prinese vsakdan. Mali je bil čudovit, a hkrati popolnoma nepredvidljiv. Spanec? Čas za kavo? Samo v sanjah. In ko sem se po porodniškem dopustu začela vračati nazaj na delo, je bilo jasno – brez pomoči ne bo šlo. Potrebovala sva varstvo otrok.
Sprva sem imela kar slabo vest. Saj sem mama, prav je, da vse zmorem sama, kajne? Ampak hitro sem ugotovila, da če hočem biti dobra mama, potrebujem tudi čas zase, čas za delo in predvsem mirno glavo. Začela sem iskati možnosti. Vrtca nisva takoj dobila, zato sem začela iskati varstvo otrok.
Priznam, prvi sestanki so bili naporni. Vsaki varuški sem postavljala tisoč vprašanj, opazovala, kako se odziva na otroka, ali je nežna, potrpežljiva, ali zna postavit meje. Ko sem končno našla pravo, sem vedela. Imela je tisto toplino v glasu, smeh, ki ga ni bilo težko priklicati, pa tudi občutek za red.
Prvi dan sem jo opazovala skoraj skozi priprta vrata. Ampak sin se je takoj ujel z njo. Igrala sta se, brala mu je knjige in ko sem stopila noter, me skoraj ni pogledal. In takrat sem si oddahnila.
Varstvo otrok ni bil znak, da ne zmorem. Bil je znak, da sem pripravljena sprejeti pomoč in narediti nekaj dobrega zase in za otroka. Od takrat dalje imamo tak sistem, da nekaj dni v tednu imam čas za službo, projekte, opravke, mali pa uživa v igri in pozornosti, ki mu jo jaz včasih ne morem v celoti dati.
Zdaj vem: dobro varstvo otrok ni samo pomoč. Je partner v vzgoji. In ko najdeš pravo osebo, to res spremeni življenje cele družine.
Z našo varuško smo se res povezali. Pa ne samo otrok, tudi midva z možem. Vedno nama pove, kako je potekal dan, če je opazila kaj novega v razvoju otroka, če je kar drugače kot običajno. Zaupava ji. In to zaupanje je neprecenljivo. Varstvo otrok ni več le rešitev, postalo je del našega vsakdana. …